Označevalne napisne table v brajici za slepe
Brajica, posebna pisava, ki jo je v 19. stoletju razvil Louis Braille, omogoča slepim in slabovidnim osebam, da s tipanjem berejo besedila. Za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do informacij in orientacije v prostoru za osebe z okvaro vida je zato nujna uporaba brajice tudi na označevalnih tablah.
4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice, ki slepim in slabovidnim že več kot 200 let odpira vrata v svet pisane besede. Dostopnost informacij je namreč osnovna pravica vsakega posameznika. V urbanih okoljih so označevalne in napisne table nujne za orientacijo, varnost in informiranje javnosti. Slepe in slabovidne osebe brez oznak v brajici tvegajo izgubo avtonomije in varnosti. Z vključevanjem brajice pa se jim omogoča lažje premikanje po javnih prostorih, kot so zdravstvene ustanove, pisarne, šole, trgovine, javni prevoz.
Izkušnje slovenskih šolarjev z okvaro vida
Mnogi ljudje se ne zavedajo, kako zelo pomembne so oznake v brajici za slepe in slabovidne osebe. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) zato opozarja na pomen dostopnega gradiva v brajici že v izobraževalnem sistemu. Kako dragocena veščina je znanje brajice, sta ob tej priložnosti povedala Alexis in Florijan, učenca 2. in 3. razreda v inkluziji.
»Berem rad in sem vesel, kadar si lahko sposodim knjigo. V knjižnici sem prebral vse štiri, ki sem jih imel na voljo. V šoli pa imam na voljo po tri različne knjige in se potem odločim, katero bom prinesel domov,« je povedal osemletni Alexis.
»Branje v brajici zame pomeni, da nisem odvisen od drugih in lahko berem enako kot moji vrstniki. Ko dobim svežo knjigo v brajici, me to zelo navduši, ker se sam odločim, kdaj se bom potopil v zgodbo. Rad hodim v Knjižnico za slepe in slabovidne Minke Skaberne,« pa pravi devetletni Florijan.
Na številne težave pri prilagajanju gradiv v brajico pa opozarjajo tudi starši slepih ali slabovidnih otrok. »Večja težava pri brajici so prilagoditve šolskih gradiv; zamude pri prilagajanju (tudi nekaj mesecev po začetku pouka), ker je premalo osebja z znanjem prilagajanja, niso dovolj nagrajeni za to delo, gradiva v brajici bi lahko bolj krožila med slepimi, lahko bi obstajala boljša informiranost glede gradiv, ki so že v brajici, založbe bi lahko bolj sodelovale s starši (dovolile uporabo teksta šolskih gradiv v obliki, ki jo je možno pretvoriti v brajico). Težave so tudi prilagoditve tekmovalnih pol; zgodilo se je, da ni sodeloval na tekmovanju, ker ni bilo prilagoditve v brajico,« pravita Martina in Janko Marn, Florijanova starša.
»Alexis rad prebere vse, kar najde. Žal je tega v vsakdanjem življenju občutno premalo (brajica na škatlicah od zdravil, tipni zemljevidi na nekaterih LPP postajah, maketa Ljubljanskega gradu …). V glavnem bere knjigo, ki je na voljo, in ne knjigo, katere vsebina ga zanima, saj je izbor zelo omejen,« pa dodaja Suzana Panić, Alexisova mama.
Z brajico lahko slepi in slabovidni uresničujejo pravico do izobraževanja, dela in kulturnega izražanja, a le če naša družba prepozna njeno enkratno vrednost in ji nameni ustrezno mesto. Brajica je več kot le metoda branja in pisanja, pomeni namreč tudi simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja v družbo.
Po meri oblikovane označevalne table v brajici
V Zavodu Brez ovir oz. našem novem podjetju TaktilPro po meri izdelujemo raznolike označevalne napisne table v brajici, ki jih lahko nato tudi namestimo na izbrano lokacijo. Tablice so izdelane iz kakovostnih materialov, ki so dolgo obstojni in primerni za označevanje prostorov najrazličnejših namembnosti. Z njimi lahko označimo poslovne prostore, zdravstvene ordinacije, predavalnice, pisarne, hotelske sobe, sanitarije, avtobusna in železniška postajališča, tlorise različnih površin in še mnogo drugega.
Pri oblikovanju označevalnih tabel v brajici je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil, da so te oznake učinkovite in enostavne za uporabo. Brajica mora biti dovolj velika, da jo uporabniki lahko otipajo, vendar ne prevelika, da bi bila neberljiva. Material, iz katerega so oznake narejene, mora biti trpežen in odporen na obrabo, da se zagotovi dolgotrajna uporabnost.
Poleg tega je pomembno, da so oznake nameščene na dostopnih mestih. Višina namestitve naj bo prilagojena povprečni višini odraslih oseb, kar omogoča lahko dostopnost. Prav tako je potrebno zagotoviti kontrastne barve za slabovidne osebe, ki lahko deloma vidijo, vendar potrebujejo dodatno pomoč pri razlikovanju informacij.