Glas oseb z oviranostmi pri oblikovanju prihodnosti Evrope

voice4all za glas oseb z oviranostmi
Predstavnik Zavoda Brez ovir in TaktilPro Marko Roljić na dogodku Voice4All. Foto: Laura Resnik

Kako zgraditi družbo, v kateri imajo vsi otroci in mladi enake možnosti za učenje, razvoj in sodelovanje? To je bilo osrednje vprašanje mednarodnega dogodka Voice4All, ki je v Ljubljani združil predstavnike evropskih organizacij, strokovnjake in zagovornike pravic oseb z oviranostmi.

V Evropski uniji živi približno 800.000 državljanov s cerebralno paralizo. Gre za trajno nevrološko stanje, ki vpliva predvsem na področje gibanja, ravnotežja in koordinacije, pogosto pa osebe potrebujejo tudi različne oblike podpore za polno vključevanje v izobraževanje, delo in družbeno življenje. Projekt Voice4All, ki ga vodi Cerebral Palsy Europe, glavna neprofitna mreža Evropske unije za ljudi s cerebralno paralizo, spodbuja aktivno vključevanje oseb z oviranostmi pri oblikovanju politik in odločitev, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

sonček
Dogodek je potekal na OŠ Franceta Bevka v Ljubljani. Foto: Laura Resnik

Glas oseb z oviranostmi pri oblikovanju prihodnosti

John Coughlan, generalni sekretar organizacije Cerebral Palsy Europe, poudarja: »Današnji dogodek izvajamo v okviru projekta Voice4All, ki daje osebam z oviranostmi priložnost, da razumejo, kako se sprejemajo odločitve za preoblikovanje politik in družbe, v kateri živimo. Izbrali smo 5 tem, ki so res pomembne za osebe z oviranostmi. Prva je vključujoče izobraževanje, druga so znanstvene raziskave in vpletenost oseb z oviranostmi v raziskave, tretja je svoboda gibanja in možnost bivanja v različnih delih Evrope, četrta je zaposlovanje in sposobnost vstopa na prevladujoči trg dela ter zadnja točka je neodvisno bivanje v skupnosti.«

cerebral palsy europe
John Coughlan (na sredini) in Emir Okanović (desno). Foto: Laura Resnik

Po besedah Coughlana je vključevanje koristno za celotno družbo, ne zgolj za osebe z oviranostmi: »Inkluzija je zelo pomembna ravno zato, ker daje ljudem z oviranostmi priložnost za sodelovanje v družbi, obenem pa je koristna tudi za preostalo družbo, saj učenje vključevanja invalidov v vsakodnevne dejavnosti in redne šole pomaga otrokom razumeti interakcijo z ljudmi, ki so drugačni od njih. To je življenjska veščina, nekaj, kar lahko prinesejo v poznejše življenje in jih naredi boljše. Eden od odličnih primerov, ki smo ga videli včeraj, je bil, kako v vrtcu tukaj v Ljubljani tipično razvijajoče se otroke spodbujajo k prečkanju ovir z zavezanimi očmi, da bi se otroci naučili zavedati, kaj pomeni biti slep, hkrati pa tudi uporabljati čutila in spretnosti, ki jih običajno ne bi bili izzvani uporabljati.«

inkluzija
Inkluzija se začne v šoli. Foto: Laura Resnik

Od šolskih klopi do vključujoče družbe

Pomembnost inkluzivnega izobraževanja in aktivnega vključevanja oseb z oviranostmi v procese odločanja na ravni Evropske unije prepoznavajo tudi v Zvezi Sonček (Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije), ki sodeluje pri projektu Voice4All v Sloveniji. Emir Okanović, podpredsednik Zveze Sonček, pojasnjuje: »Treba je izpostaviti pomembnost kvalitetnega vključevanja v šolski proces in na splošno v proces širše družbe tudi za osebe z različnimi oviranostmi, kajti jaz vedno pravim, živimo v 21. stoletju in ne več v 18., zato mislim, da je pomembno to tudi zaradi tega, ker se moramo razumeti. Moramo poznati eden drugega, naše interese, potrebe, prioritete in na ta način odpirati neka družbena vrata, ki naj bodo vsem odprta pod enakimi pogoji, tako z ugodnostmi, ki jih družba prinaša, kot z obveznostmi za vsakega posameznika, ki se vključuje v družbo.«

dostopnost
Na dogodku smo predstavili svoje izkušnje glede urejanja dostopnosti izobraževalnih ustanov. Foto: Laura Resnik

Poleg vsebinskih pristopov k inkluziji pa pomembno vlogo igra tudi fizična dostopnost izobraževalnih in drugih javnih ustanov. Na dogodku je svoje izkušnje predstavil tudi Zavod Brez ovir v sodelovanju s TaktilPro, ki že vrsto let sodeluje pri izboljševanju dostopnosti javnih objektov in izobraževalnega okolja v Sloveniji. Predstavnik zavoda Marko Roljić je ob tem izpostavil: »Vključujoče izobraževanje se ne začne v učilnici, ampak že pri vhodu v šolo. Če so stavbe, predavalnice, sanitarije ali poti do njih nedostopne, je inkluzija zgolj dobra ideja na papirju. Sodelovali smo pri prilagoditvah številnih fakultet in srednjih šol po Sloveniji ter ugotavljamo, da se stanje izboljšuje, vendar ostaja še veliko prostora za napredek. Dostopno okolje ni koristno le za invalide, temveč ustvarja bolj prijazen in uporaben prostor za vse.«

Udeleženci srečanja so se strinjali, da je vključujoče izobraževanje eden najmočnejših temeljev za gradnjo odprte, solidarne in dostopne družbe. Prav zato projekti, kot je Voice4All, odpirajo pomemben prostor za dialog, izmenjavo izkušenj in oblikovanje rešitev, ki bodo prihodnjim generacijam omogočile več enakih priložnosti.

Nazaj