Dostopnost objektov v javni rabi: kaj vse mora biti urejeno do decembra 2025?

Do 11. decembra 2025 morajo vsi objekti v javni rabi v Sloveniji postati dostopni ljudem z različnimi oblikami invalidnosti. Dostopnost objektov v javni rabi med drugim določa Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki prepoveduje diskriminacijo pri dostopu do blaga, storitev in objektov, ki so na voljo javnosti.

V tem članku razkrivamo odgovore na ključna vprašanja, s katerimi se soočajo lastniki in upravljavci objektov v javni rabi pri zagotavljanju dostopnosti. Kaj je treba storiti za izpolnitev minimalnih zakonskih zahtev? Kako izvesti prilagoditve, da bodo dejansko uporabne za ljudi z različnimi oblikami invalidnosti? In nenazadnje – kakšni so stroški takšnih prilagoditev ter kako jih lahko načrtujemo smiselno in učinkovito? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo s pomočjo zakonodaje, upoštevanja standardov in izkušenj strokovnjakov s terena.

Kaj je treba narediti za izpolnitev minimalnih zakonskih zahtev?

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov zahteva, da se odstranijo arhitektonske ovire in zagotovi dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. To vključuje prilagoditve, kot so klančine, dvigala, taktilne oznake, slušne zanke in druge tehnične rešitve. Prav tako je pomembno, da so informacije dostopne v oblikah, ki so primerne za slepe, slabovidne, gluhe in gluhoslepe osebe.

Čeprav je zakonodaja jasna, je pot do resnične dostopnosti večplastna. Pomen upoštevanja nacionalnih in mednarodnih standardov dostopnosti, vključevanja uporabniškega vidika in sodelovanja z različnimi strokovnjaki je ključ do uspešno zagotovljene dostopnosti. Minimalne prilagoditve namreč ne zadoščajo, če niso smiselno načrtovane in izvedene. Kako torej preidemo od zakonskih zahtev do resničnih rešitev?

Maja Babič, direktorica Zavoda Brez ovir in podjetja TaktilPro, ki se že več kot 10 let ukvarja z izboljševanjem dostopnosti v Sloveniji, opozarja: »Zakonodaja zelo jasno opredeljuje, da mora biti osebam z invalidnostjo omogočen enakopraven dostop do prostorov, storitev in informacij. To pomeni, da morajo biti urejeni fizični dostopi, hkrati pa morajo biti dostopne tudi informacije – v tipni, zvočni ali vizualni obliki. Pri javnih objektih je najprej treba identificirati in ustrezno nasloviti višinske ovire, kot so stopnice, pragovi in prehodi, tako da omogočimo dostop osebam na invalidskih vozičkih.«

Kako izvesti prilagoditve, da bodo dejansko uporabne za invalide?

»Najpogostejša napaka je, da se investitorji in izvajalci zanašajo zgolj na tehnično izvedbo brez posveta z uporabniki,« opozarja Maja Babič. »Tudi najboljša klančina ne pomaga, če je prestrma ali preozka za električni voziček.« Rešitev? Vključevanje tistih, ki prilagoditve dejansko uporabljajo, torej oseb z različnimi oblikami invalidnosti, v proces načrtovanja dostopnosti. »Mi v naših projektih vedno sodelujemo z uporabniki – slepimi, gibalno oviranimi, gluhimi – in upoštevamo njihove potrebe. Na ta način vnaprej prepoznamo potencialne težave in jih rešimo še pred izvedbo. Če se dostopnost upošteva že v fazi projektiranja, se izognemo mnogim zapletom in dodatnim stroškom pozneje.«

Koliko sredstev je potrebnih za izvedbo prilagoditev?

Stroški prilagoditev so odvisni od obsega potrebnih sprememb. Enostavne rešitve, kot so prenosne klančine ali taktilne oznake, so lahko relativno ugodne, medtem ko so večje prenove, kot je vgradnja dvigal, dražje. Na vprašanje o stroških Maja Babič odgovarja stvarno: »Ni enotnega odgovora, saj je vsaka stavba drugačna. Lahko gre za nekaj sto evrov za taktilne oznake ali več tisoč za vgradnjo dvigala v večnadstropni objekt. Vendar se da z dobrim načrtovanjem marsikaj narediti tudi z omejenimi sredstvi.«

Poudarja, da je pomembno razumeti razliko med »ceno« in »vrednostjo« dostopnosti: »Dostopnost ni luksuz, ampak pravica. Vsak vložen evro pomeni možnost, da nekdo samostojno pride do zdravnika, občine ali trgovine. Dostopnost pa ne pomeni samo, da nekdo lahko pride skozi vrata. Pomeni, da se v prostoru lahko varno giblje, razume informacije in da ni izključen iz družbenega življenja. In za to smo odgovorni vsi – projektanti, upravljavci, lastniki, delodajalci in nenazadnje tudi zakonodajalci.«

Neupoštevanje zakonskih določil lahko vodi tudi v pravne posledice za zavezance, saj ZIMI prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti pri dostopu do uporabe objektov v javni rabi. V primeru neizpolnjevanja zahtev po dostopnosti so predvidene finančne kazni: za pravne osebe v razponu od 2.500 do 40.000 evrov, za odgovorne osebe pa od 250 do 2.500 evrov.

Želite preveriti, ali je vaš objekt zares dostopen? Strokovnjaki Zavoda Brez ovir in podjetja TaktilPro vam lahko pomagajo s strokovno oceno, konkretnimi predlogi rešitev in izvedbo vseh prilagoditev. Za več informacij in individualno ponudbo pokličite na 01 620 84 03 ali 070 463 316 oz. pošljite sporočilo na info@taktilpro.si.