Maja Babič: »Iščemo najboljše tehnične rešitve za ureditev dostopa«

Kako daleč smo pri odpravljanju arhitekturnih, logističnih in družbenih preprek? So spremembe zgolj kozmetične ali se resnično približujemo svetu brez ovir? O izzivih in rešitvah na tem področju smo se pogovarjali z Majo Babič, direktorico Zavoda Brez ovir, ki si s svojo ekipo prizadeva za bolj dostopno okolje za vse ljudi.

V vsakdanjem življenju se le redko zares zamislimo nad tem, kako preproste stvari, kot so vstop v trgovino, obisk zdravnika ali vožnja z avtobusom, lahko postanejo nepremostljive ovire za osebe z gibalnimi omejitvami. Čeprav se stanje izboljšuje, je dostopnost še vedno pereča težava, ki vpliva na kakovost življenja številnih posameznikov. Kaj so največje težave, s katerimi se soočajo gibalno ovirani, kje se pojavljajo največje ovire in kaj lahko kot družba naredimo bolje? V pogovoru nam je direktorica Zavoda Brez ovir Maja Babič razkrila svoje vpoglede, izkušnje in konkretne rešitve, ki bi lahko spremenile vsakdan mnogih ljudi.

Pozdravljeni! Dostopnost zgradb in storitev za osebe z gibalnimi oviranostmi je še vedno marsikje otežena oz. problematična – kaj bi rekli, na katerem področju imamo največ izzivov? Kako se gibalno ovirane osebe soočajo s temi izzivi?

Dostopnost za osebe z gibalnimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb in infrastrukture, kjer so arhitekturne rešitve zastarele in neprilagojene sodobnim standardom, prilagoditve pa pogosto niso izvedene zaradi omejenih finančnih sredstev ali arhitekturnih omejitev. Največ izzivov se pojavlja pri dostopu do javnih ustanov in kulturnih objektov, prevoza in urbanih površin, kjer ovire, kot so stopnice, preozka vrata ali neustrezni dovozi, otežujejo dostop.

Gibalno ovirane osebe se s temi izzivi soočajo vsakodnevno, kar močno vpliva na njihovo samostojnost in kakovost življenja. Pogosto so prisiljene iskati alternativne poti ali pomoč, kar lahko vodi do frustracij in občutka izključenosti. Pomanjkanje dostopnosti vodi v odvisnost od drugih oseb, omejuje njihove možnosti za aktivno udeležbo v družbenem življenju, kar pomeni težave pri dostopu do izobraževanja, zaposlitve, zdravstva in kulturnih dejavnosti.

Ključno je, da zavezniki, kot so občine, podjetja in javne ustanove, sistematično pristopijo k odpravi teh ovir in zagotovitvi dostopnosti, saj gre za osnovno človekovo pravico do enakovrednega vključevanja v družbo. Pomembno je, da pristojni organi, skupaj z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki, intenzivno delajo na sistematični odpravi teh ovir. To vključuje ne le fizične prilagoditve, kot so klančine, dvigala in širša vrata, temveč tudi uvedbo novih tehnologij, ki olajšajo komunikacijo in navigacijo.

Kako se gibalno ovirani soočajo s težavami pri dostopu do zdravstvenih ustanov, šol, trgovin?

Gibalno ovirane osebe se pri dostopu do zdravstvenih ustanov, šol in trgovin soočajo s številnimi težavami, ki pogosto otežujejo ali celo onemogočajo samostojen dostop. V zdravstvenih ustanovah so pogoste ovire stopnice, neustrezna dvigala ali preozki hodniki, kar lahko bistveno oteži obisk zdravnika ali dostop do nujnih zdravstvenih storitev. Podobne ovire se pojavljajo v šolah, kjer so učilnice, sanitarije ali drugi prostori pogosto nedostopni, kar negativno vpliva na izobraževanje gibalno oviranih učencev.

Pri trgovinah je dostopnost odvisna od lokacije in velikosti trgovine. V manjših trgovinah ali starejših zgradbah so ovire, kot so visoki vhodi brez klančin, preozki prehodi med policami ali pomanjkanje prilagojenih parkirnih mest. Takšne ovire zahtevajo pomoč spremljevalcev ali pa preprečujejo samostojen obisk. Oseba z omejeno mobilnostjo je zato prisiljena iskati dostopnejšo ustanovo ali trgovino. 

Kako je z dostopom javnega prevoza in turističnih krajev, znamenitosti, prostočasnih dejavnosti, npr. kino, kulturne ustanove, restavracije ipd.?

Dostop do javnega prevoza za gibalno ovirane osebe je pogosto omejen zaradi pomanjkanja prilagojenih vozil, kot so avtobusi z nizkim vstopom, ali pomanjkanja ustreznih postajališč. Na mnogih mestih so ovire tudi neustrezna dvigala ali rampe, kar omejuje njihovo možnost za neodvisno gibanje in uporabo javnega prevoza. To lahko vodi v socialno izključenost in zmanjšuje dostop do vsakodnevnih dejavnosti, kot so delo, izobraževanje in zdravstvo.

Pri turističnih krajih, kulturnih znamenitostih in prostočasnih dejavnostih, kot so kino, gledališča, muzeji ali restavracije, se stanje razlikuje. Nekateri objekti so že prilagojeni z dvigali, imajo klančine, dostopne sanitarije in prilagojene sedeže, vendar pa številni še vedno ostajajo nedostopni. Potrebna so stalna prizadevanja za izboljšanje dostopnosti, da bi omogočili enakopraven dostop do teh dejavnosti za vse, zato skupaj z našo ekipo strokovnjakov neprestano iščemo najboljše tehnične rešitve za ureditev dostopa teh zgradb.

Kako lahko omogočimo dom brez ovir za gibalno ovirane in tudi starejše osebe?

Dom brez ovir lahko omogočimo z vgradnjo stopniščnih dvigal in klančin, ki olajšajo dostop med različnimi nivoji v hiši. Stopniščna dvigala so še posebej uporabna v večnadstropnih hišah, saj omogočajo varen in enostaven prehod med etažami brez potrebe po fizičnem naporu ali pomoči drugih. So kompaktna, enostavna za uporabo in se lahko prilagodijo različnim vrstam stopnišč, zato so primerna tudi za ozka stopnišča.

Stopniščna dvigala se delijo na dve glavni vrsti: dvigala s sedežem in dvigala s ploščadjo za invalidske vozičke. Stopniščna dvigala s sedežem so idealna rešitev za osebe, ki lahko sedijo med prevozom, saj omogočajo varen in udoben prehod med nadstropji. Po drugi strani pa stopniščna dvigala s ploščadjo omogočajo prevoz invalidskih vozičkov, kar je ključno za tiste, ki vozička ne morejo zapustiti. Ta dvigala so robustnejša in prilagojena za večjo obremenitev, kar zagotavlja varno in zanesljivo uporabo tudi za težje pripomočke. Obe vrsti dvigal lahko bistveno izboljšata dostopnost doma, odvisno od potreb uporabnika.

Kako omogočimo lažji dostop gibalno oviranim osebam na težje dostopnih mestih?

Lažji dostop za osebe z gibalnimi omejitvami na težje dostopnih mestih lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. Prenosne klančine so lahke, enostavne za postavitev in primerne za začasne rešitve na mestih, kjer ni možno namestiti fiksnih klančin. Za bolj trajne rešitve so prilagodljiva stopniščna dvigala, ki se lahko namestijo na različne terene in omogočajo prevoz med višinskimi razlikami, na primer pri vstopu v stavbe ali vozila.